PSIHOKINEZA KOT FENOMEN
Telekineza je premikanje predmetov brez dotika, psihokineza pa je premikanje in upogibanje ljudi, prav tako brez fizičnega dotika.

Na spletu je mogoče zaslediti drugačni definiciji omenjenih terminov, vendar vam jaz podajam znanje, ki sem ga prejel od ljudi, ki so me učili o fiziki bioenergije, katerega že več kot desetletje uporabljam v praksi z zavidanja vrednimi rezultati na področju zdravljenja kroničnih kot akutnih bolezenskih stanj.

Ljudje, oziroma natančneje, laiki na področju bioterapije in biofizike, fenomen psihokineze pripisujejo hipnozi, kar pa je popolnoma napačno!

Pri hipnozi so posamezniki najprej podvrženi verbalni manipulaciji in ostalim sprostitvenim tehnikam, tako posledično postopoma odprejo »vrata« svoje zavesti drugi osebi in se tako popolnoma podredijo sugestiji hipnotizerja.

Pri psihokinezi pa ni potrebnih nobenih predhodnih priprav, razen vstopa v klientovo biopolje (balansiranje biopolja – ena od bioterapevtskih tehnik Bioterapije po metodi Zdenka Domančiča©), ki ga izvedem v tišini, dobre pol minute pred samo bioterapijo.

Nato se ljudje, kot je razvidno iz videa, uklonijo zahtevam, ki jim jih posredujem preko svojega energetskega polja. Iz videa je razvidno, da jim pogosto stojim za hrbtom, izven njihovega vidnega polja, tako da lahko izključimo tudi vpliv vizualne sugestije.

Psihokineza nima terapevstkega vpliva na klienta, razbije pa njegov morebitni mentalni blok, ki ga nosi v svoji zavesti in podzavesti zaradi priučenega/privzojenega vzorca dojemanja realnosti, kateremu je podvržen v današnji družbi.

Kljub dejstvu, da psihokineza nima terapevtskega vpliva, mi obenem omogoča, da »okusim« posameznika preko njegovega energetskega polja. Senzibilnejši ljudje so bolj podvrženi dotičnemu fenomenu, kot tudi tisti s slabšim imunskim sistemom.
Psihokineza se večinoma izvaja pred bioterapijo, sam jo občasno izvajam tudi po terapiji, saj s tem preverim, koliko prenesene energije je telo pacienta absorbiralo in jo bo v bližnji prihodnosti porabilo za izcelitev.

Sam sem mnenja je, da čudeži oziroma nadnaravni pojavi sploh ne obstajajo, saj so vsi fenomeni prej ali slej razložljivi/pojasnjeni s pomočjo empiričnega razmišljanja. Beseda »nadnaravno« pa je že sama po sebi smešna, saj nismo zmožni zaznati ničesar, kar bi obstajalo izven narave našega bivanja.